Na svetu bilo naj bi sedem čudes,
sigurno pa je Slovenija vmes,
domovina ta naša lepotica zares,
na zemeljski obli, edina prav res.

V osrčju Slovenije naravni je dar
Čemšeniška planina pravi je Car,
pod Veliko planino doline so čar,
na pobočjih prisojnih vasic je še kar.

Že davno pradavno to je bilo,
spomini ne sežejo, tud’ ne oko,
stolp hladen kamniti, se vzpenjal v nebo,
se v dolino oziral, da varno vsem blo.

Na gradu Gamberku grof je živel,
prelepo grofico za ženo imel,
sinov mu je dala, tudi hčerko je imel,
po lepoti te hčerke Čemšenik je slovel..

Sedaj po stoletjih Čemšenik še slovi,
po lepotah naravnih, kot njega je dni,
veliko prelepih hčera in sinov tam živi,
po srčni dobroti slovijo tam vsi.