Krajevno skupnost Čemšenik sestavljajo vasi: Brezje, Dobrljevo, Čemšenik, Razbor, Jesenovo, Znojile, Vrhe – del, Ržiše, zg. Zabreznik.

BREZJE – površina 2,26 km2, štev. preb. 143

Brezje z zaselki Brezovska brda, Brinje, Košenice in Pečenac. Vas na zahodu, prva na vstopu v KS, kjer naj bi bila po starem ustnem izročilu nekoč rimska utrdba. Pod vrhom hriba Pleše (909 m) leži vas Brezje. Ponaša se s Pečenačerjevo leseno hišo, v kateri je črna kuhinja, ter kozolcem dvojnikom z 10 okni, ki je bil po delih pripeljan z Vranskega. Ob cesti proti Prvinam se lahko ustavimo v lično urejenem domu čemšeniške lovske družine.

Brezje

 

DOBRLJEVO – površina 1,39 km2, štev. preb. 92

Dobrljevo s Prpečami in Dobrljevskimi Brdi. Druga vas na zahodu – tudi tu vidimo podobno kot skorajda povsod pod Čemšeniško planino kozolce dvojnike. Slikovit zaselek Prpeče je stisnjen ob strmino planine dobrih sto metrov nad vasjo. Iz zaselka vodi stara pot na Prvine in naprej na vrh Čemšeniške planine.

Dobrljevo

 

ČEMŠENIK – površina 2,28 km2, štev. preb. 220

Največje naselje pod planino je Čemšenik. Čemšenik (631 m) je prijetno gručasto naselje na prisojnih terasah Čemšeniške planine. Stez in poti, ki nas popeljejo v ta živahen kraj, je veliko, saj so ljudje vedno iskali bližnjice  do šole, cerkve, trgovine, urada. Njeno strnjeno jedro je nabrano ob cesti okrog velike Marijine cerkve. To je vas, ki jo zgodovinopisci kot župnijo omenjajo že ob koncu 16. stoletja. Morda ne boste verjeli, še pred slabima dvema stoletjema je bil Čemšenik eno največjih naselij na območju, ki ga sedaj zajema zagorska občina. Takrat, štelo se je leto 1817, je imela vas Kolovrat 32, Čemšenik 29, Izlake 24, samo Zagorje pa le 23 hiš.

Čemšenik

 

RAZBOR – površina 1,41 km2, štev. preb. 57

Razbor z Mohonacem. Tik pod najhujšo strmino Čemšeniške planine gnezdi vasica Razbor. Nad vasjo štrle med drevesi iz strmine skalnate igle, ki jih je tudi drugod po pobočjih Čemšeniške planine kar nekaj. Na vrhu strmine, dvesto metrov nad vasjo, stoji na tesnem pomolu daleč vidna cerkvica sv. Primoža  (841 m). Razbor je glavno izhodišče za naskok planinskega doma na vrhu Čemšeniške planine, saj se mu tu z avtom pripeljemo najbližje.

Razbor

 

JESENOVO – površina 3,99 km2, štev. preb. 275

Jesenovo z zaselki Graben, Križe, Razlake, Zaloka in Žaga.  Nekaj ovinkov iz Čemšenika in že smo v Jesenovem oz. v predvasju tega kraja v Zaloki. Ob razpotju stoji prijetna družinska kmečka Gostilna v Zaloki. Nekaj sto metrov višje se cesta vzpne do jedra vasi Jesenovo. Hiše in številni kozolci toplarji so razporejeni ob vzpenjajočem se cestnem ovinku. Spodaj v grapi pod vasjo je bila z ukazom Sanitetnega oddelka IV. Operativne cone NOV in POS v jeseni leta 1944 zgrajena partizanska bolnica. Delovala je do osvoboditve leta 1945. V njej se je zdravilo okoli 100 partizanskih ranjencev. S hrano so borce skrivoma oskrbovali vaščani Jesenovega. Bolnica ni ohranjena, ogledamo si lahko le njeno lokacijo.

Jesenovo

 

ZNOJILE – površina 5,29 km2, štev. preb. 116

Znojile z Jevševico in Podkrajem. Povsem na vzhodu so tesno stisnjene v vznožje Čemšeniške planine Znojile, ki so raztegnjene vse do doline – Žage. V času prve svetovne vojne je tu obratoval rudnik. Kopali naj bi antimon, po drugi svetovni vojni so rudnik zaprli, sedaj je rudnik opuščen. Le iz geološkega zavoda so ga raziskovali in jemali vzorce rudniške jalovine, v katerih naj bi izmerjena vrednost antimona presegala opozorilno vrednost.

Znojile

 

VRHE – DEL – površina 0,91 km2, štev. preb. 27

Najvišje in najbolj oddaljeno naselje s podružnično cerkvijo sv. Lenarta so Vrhe – del. Po makadamski cesti se pripeljemo na preval (862 m), kjer je samotna Gunetova domačija. V okolici je veliko planega sveta pod vršičasto Gunetovo glavo (926 m), ki je zadnja vzpetina Čemšeniške planine. S prevala se svet odpre na savinjsko stran, kjer se nedaleč proč dviga slikovita piramidasta Krvavica (909 m). Tam čez je meja med Kranjsko in Štajersko.

 

RŽIŠE – površina 1,88 km2, štev. preb. 100

Ržiše z zaselkom Gamberk. Vasica, ki ne leži tik ob vznožju Čemšeniške planine, so Ržiše. Tu na skalni kopi (567 m) stojijo ruševine nekdaj mogočnega gradu Gamberk ali Gallenberg, ki je nastal že v 11. stoletju, prvič pa je bil omenjen leta 1248. Najprej je stal samo mogočen stolp, v 16. stoletju pa so pozidali pravi grad s palacijem in arkadnim dvoriščem. V njem so gospodovali Svibenski, potem Galli in pod habsburško kapo številni najemniki. Na Ržiški vrh (749 m) je v davnih časih graščak pošiljal hlapca, da je z rogom klical na tlako podložnike iz čemšeniških vasi.

Ržiše

 

ZG. ZABREZNIK – površina 1,13 km2, štev. preb. 43 (podatek za celoten Zabreznik)

Najmanjša vasica v krajevni skupnosti, večji del spada v KS Izlake. Nekaj sto metrov od zadnje hiše stoji med drevesi očem skrita podružnična cerkvica sv. Nikolaja (Miklavževa).